Še bolj kot vreme, vpliva na naše počutje svetloba. Znano je, da v deželah, kjer je svetlobe zaradi geografskega položaja manj, zasledimo več melanholije in pogostejšo uporabo antidepresivov. Tudi iz lastnih izkušenj vemo, da nas pomladno sonce vzpodbudi k boljšemu razpoloženju in nam daje svežo energijo. Svetlobo potrebujemo pri delu, ustvarjanju, branju, pisanju, tudi med klepetom s prijatelji in druženju ob hrani.
Besedilo: Nina R. Koželj
Potrebujemo jo tudi za varnost in dobro počutje, v tunelih, med gosto posejanimi stavbami, na igriščih, vrtovih in še kje. Izjemoma jo želimo tudi pridušiti, jo oplemeniti z različnimi vizualnimi efekti, jo morda prenesti s pomočjo ogledal in različnih špranj. Skratka, s svetlobo se lahko tudi poigravamo, a le, če jo imamo na voljo.
Pri načrtovanju hiše, stanovanja ali preprosto pri opremljanju doma je dobro, da vemo nekaj preprostih dejstev o svetlobi, tako o naravni, kot tudi o umetni svetlobi.
Naravna svetloba ima nekaj neizpodbitnih značilnosti. Severna svetloba je mehkejša, hladnejša in je tako rekoč brez senc. V likovnem jeziku bi ji pripisali zgolj mehke, komaj vidne in lepo prehajajoče sence. Južna svetloba pa je bolj kontrastna, dinamična in ima močne sence. Na tej svetlobi so predmeti osvetljeni ostro in v likovnem pogledu s trdimi sencami, ki v ostrem prehodu prehajajo od svetlobe k temi.
Naj bo severna ali južna, je svetloba določeno razkošje, ki si ga žal ne morejo privoščiti vsi, saj je povezana tudi s stroški. Velike steklene površine so res vse bolj dodelane in vgrajene v objekte tako, da so igube notranje temperature čim manjše, a še vedno je potrebno tehtati med željami, zmožnostmi in iznajdlijivostjo, ki s postavitvijo manjših steklenih površin zagotovoijo zdravo, prijetno in za bivanje in delo učinkovito svetlobo.
Notranja svetloba je predvsem svetloba, ki jo ustvarimo z razsvetljavo in danes imamo za to številne možnosti, ki ponujajo različna vzdušja oziroma interierna doživetja. V slovenskem prostoru se s svetlobo v interierjih veliko ukvarja arhitekt Tomaž Novljan, profesor na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo. Razmišlja takole: “Če vstopimo v napol temačen prostor, nas to lahko spravi v slabo voljo. Če pa pridemo v dobro osvetljen prostor, v katerem je tudi veliko barv, te so namreč skoraj tako pomembne kot svetloba, se nam počutje lahko izboljša.”
Ker je steklo danes razmeroma poceni in dostopen gradbeni material, je tudi v arhitekturi veliko steklenih površin, ki omogočajo, da v prostor prodre čim več naravne svetlobe. Profesor Novljan razlaga: “Okenske odprtine na zgradbah so povezava med notranjim in zunanjim svetom. In ljudje smo še vedno bitja zunanjosti, ne glede na nekaj sto let civilizacije, ki nam je omogočila ali nas celo prisilila, da večino časa preživimo v zaprtih prostorih. V življenju marsikaj počnemo v skladu s tem, kakšna svetloba je zunaj.”
Okna niso zgolj nuja, na žalost so celo prestiž, saj na račun večjih zasteklitev pridejo tudi dodatni stroški, a na tehtnici med kvaliteto bivanja in varčnostjo, če je le možno prevaga kvaliteta bivanja. Poleg tega je v našem času s kvalitetnimi in strokovno vgrajenimi okni možno odlično ohranjati toplotno energijo v prostoru, saj so današnja okna izjemno kvalitetna in narejena tako, da izjemno dobro tesnijo in so izgube energije minimalne.
Danes so izjemno moderne steklene stene, ki prepuščajo v prostor zelo veliko svetlobe. Nekateri se za njih odločijo tudi pri prenovi klasične hiše, če to dopuščajo gradbene zasnove. Veliko ljudi se odloči tudi za povečanje steklenih površin, za dodajanje strešnih oken in dodatnih svetlobnih odprtin, ki dajo prostoru novo svežino s svetlobo, ki je dotlej ni bilo. Prepuščanje svetlobe v hišo ali stanovanje pa je ena od bistvenih osvežitev doma. Vemo namreč, da svetloba izdatno vpliva na počutje ljudi. Profesor Novljan navaja: “Če smo daljši čas brez naravne svetlobe, se to pozna na telesu in na duševnosti. Tako kot vsa živa bitja tudi mi potrebujemo stik z naravnimi procesi, kot je izmenjava dneva in noči ali spreminjanje svetlobe v različnih letnih časih. Pozimi so vpadni koti sonca manjši, zato svetloba v prostor seže globlje kot poleti. Vse to je treba upoštevati tudi v arhitekturi.” In nadaljuje: “Okenske odprtine na zgradbah so povezava med notranjim in zunanjim svetom.” Ljudje smo v urbanih okoljih oddaljeni od svoje prvobitnosti, vendar naše telo in duša še vedno zahtevata svoje: uravnavanje bioritma s svetlobo in temo ter izpostavljenost naravni svetlovi, ki omogoča pozitivno počutje, ob izpostavljenosti sončnim žarkom pa tudi tvorjenje vitamina D. Svetloba je torej pomembna za telo in psihično zdravje. Zapiranje v temo že iz preteklesti pomeni kazen in tesnobo. Zato si ob vseh priporočilih za zdravo življenje želimo čim več naravne svetlobe, prijetne toplote in prostorov, ki služijo nam in ne mi njim.
Seveda na svetlobo v interierjih vplivamo tudi s svetili in senčili, ki jih prav tako lahko prilagodimo svojim potrebam in željam. Z vsemi današnjimi možnostmi osvetljave in senčenja lahko prostor v celoti prilagodimo svojim potrebam. Pri tem je pomembno dobro poznavanje možnosti osvetljevanja in zastiranja svetlobe, o čemer se bomo govorili v prihodnjih člankih.
Bistveno je, da se zavedamo, da je svetloba za kvaliteto našega bivanja izjemno pomembna. Potrebujemo jo pri delu, ustvarjanju, za pozitivno počutje, za različne dejavnosti v različnih jakostih in odtenkih. Svetloba tudi simbolično pomeni upanje in srečo. To pa izhaja iz preprostega dejstva, da nas svetli in prijetno topli prostori navdajajo z optimizmom, temni in hladni pa s tesnobo. V današnjem času, ko lahko svetlobo za ne preveč visoke stroške združimo tudi s toploto, ni razloga, da si ne bi privoščili tega majhnega, a vendar pomembnega razkošja.