Premagovanje ovir je moj izziv

Intervju s Francijem Pliberškom, lastnikom podjetja MIK Celje

Podjetnik, vizionar, človek s posluhom za šibkejše, a hkrati trden v svojih prepričanjih in strategijah, ki kot neuničljiv motor vodi podjetje z dvesto zaposlenimi in ustvarja prihodke in dobičke za nadaljni razvoj – Franci Pliberšek. Arhitekt, ki s svojo vizijo vztraja pri osvetljevanju, varnosti in kakovostnih stavbnih dodakih za vaše domove, ustanove in podjetja. Je tudi športnik, spiritualist in popotnik. Verjame, da zgolj zdravo in krepko telo lahko vzdrži napore podjetništva.

Besedilo in vprašanja: Nina R. Koželj

 

V zasebnem življenju ste oče treh otrok in predan družinski človek, ki rad povezuje ljudi z dobrimi nameni in z veliko pozitivne energije vzpodbuja delovnost. Vprašam se, kaj vas žene, kako ne pregorite?

Prepričan sem, da moramo v prvi fazi poskrbeti za svoje zdravje. Vsakodnevno namenjam del časa in energije preventivi. Ob šestih zjutraj grem na približno enourni sprehod v gozd, kamor vzamem s seboj tudi oba domača psa. S sprehodi v naravi krepim svoje telo, saj sem prepričan, da je stres v službi možno premagovati le z zdravim duhom v zdravem telesu. Pazim tudi na zdravo prehranjevanje. Napori pri vodenju podjetja so veliki, vsakodnevno delam od 12 do 14 ur, in če želim vse to vzdržati, moram skrbeti za popolni “fit”. Psihološko in fizično moram biti pripravljen na premagovanje ovir in z odlično pripravljenostjo funkcioniram tako, kot da stresa sploh ne bi imel. Lahko bi tudi rekel, da seštevek vsakodnevnih priprav in rekreacije ne presega morebitnih ur bolniških odsotnosti, ki bi jih imel, če na napore ne bi bil pripravljen.

Podjetniška žilica se je pri vas razvila že v času študija. Kako ste začeli in kaj vas je gnalo naprej?

Že med študijem sem začel razmišljati o podjetniški dejavnosti. Sprva sem se začel ukvarjati s prodajo ladijskega poda, kasneje, l. 1990, pa s prodajo in montažo okvirjev za slike. Po zaključku študija na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, l. 1994, sem že vedel, da moja pot v življenju ne bo posvečena arhitekturi na klasičen način. Znanje, ki sem ga pridobil med študijem, sem plasiral na druga področja. Svojo pot sem namreč videl v premagovanju ovir na področju podjetništva. Danes se intenzivno ukvarjam s prodajo in proizvodnjo stavbnega pohištva, z razvojem prezračevalnih naprav in s kvalitetnimi storitvami na omenjenem področju.

Vztrajanje v podjetništvu in vlaganje v razvoj se zdi ključno. Kako ste načrtovali razvoj?

Študij arhitekture je v meni vzbudil vizionarski pogled na to, kako naj nadaljujem svojo profesionalno pot, jutri oziroma čez 5, 10 in več let. Univerzitetna izobrazba mi je omogočila, da sem se postavil nad probleme, ki sem jih zaznal in se začel ukvarjati z reševanjem zastavljenih ciljev. Rad si zadajam vedno nove izzive in se ukvarjam s problemi, ki stremijo k vedno višji kvaliteti. Premagovanje ovir je moj izziv. Delo usmerjam tudi v dobro ekipe, ki pri razvoju podjetja sodeluje, kajti za rezultate smo ključni vsi.

Vsako podjetje pozna vzpone in padce. Kaj je vašo kariero doslej najbolj zaznamovalo?

Življenje je sestavljeno iz vzponov in padcev. S pravilnim pristopom je vedno več uspešnih kot neuspešnih dnevov. Uspešni dnevi pomenijo, da podjetje raste in se razvija. Če podjetje napreduje tako, lahko zvišuje število zaposlenih in ustvarja višje prihodke. S tem se odpirajo tudi možnosti, da začne podjetje skrbeti za družbeno odgovornost.

Vem, da ste kot človek odprti za nove poti. Pogosto omogočate razvoj mladim strokovnjakom in jim dajete možnost za začetne izkušnje, pa tudi napredovanje. Kaj vas pri tem vodi?

Moje delo je vseskozi povezano tudi z mladimi. Skušam ustvariti močan kolektiv. Osemdeset odstotkov ljudi prihaja v moje podjetje z univerzitetno izobrazbo. Dajem možnost mladim, ki kažejo željo po učenju in napredovanju. V 29-ih letih smo marsikateremu mlademu diplomantu omogočili, da je odšel iz našega podjetja kot direktor, vodja ali izvršni direktor z ustreznimi izkušnjami, ki jih je pridobil pri nas.

Občasno iščete za delo in razvoj v podjetju tudi mlade kandidate, ki jim nudite mentorski program. Poimenovali ste ga MIKavno karierno mentorstvo. Nam lahko poveste kaj več o tem?

Z razpisom poiščemo mlade izobražene kadre za omenjen program. Od njih pričakujem motiviranost za delo in kreativno razmišljanje, izven okvirjev. Izbranim kandidatom damo na voljo delovni prostor z vsemi možnostmi za ustvarjanje in razvijanje novih idej, ne smejo pa se bati trdega dela in vztrajnosti. V našem podjetju skozi ta program spoznajo vse faze dela in razvoja v podjetju, na voljo pa so jim tudi naši vodstveni delavci, ki jim nudijo mentorstvo. Tako se lahko razvijejo v kakovosten vodilni kader. Verjamem namreč, da mora biti vsak vodilni delavec seznanjen tudi s celotnim delom podjetja, z vsemi oddelki in načinom delovanja. Tudi sam nisem zaprt med štiri stene, pač pa me najdete tako v tehničnem oddelku, v prodaji, proizvodnji, v skladišču in na terenu. Ob tem pazim, da vseskozi ohranjam stike z vsemi zaposlenimi, saj vsi skupaj vplivamo na uspešnost podjetja.

Ste tudi človek, ki ne more spregledati najšibkejših. Pogosto pomagate na način, ki ni nikoli omenjen v medijih, organizirate pa tudi dobrodelne akcije, ki prinesejo veliko veselja tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo.

Verjetno je že v mojih genih zapisano, da razvijam podjetje tudi kot družbeno odgovorno. Od l. 1990 skrbimo za podporo kulturi, športu dobrodelnosti. Ni osnovni namen, da bi vsa dobra dejanja, ki jih naredimo bila objavljena v medijih, včasih pa se vendarle odločimo, da kakšne akcije medijsko izpostavimo. To predvsem zato, da tudi druge vzpodbudimo k družbeni odgovrnosti. Naj izpostavim predvsem akcije “Sto otrok na morje”, več kot 160 umetniških razstav in podporo športnikom. MIK Celje je v zadnjih letih tako marsikateremu podjetju dal vzpodbudo, da začne z družbeno odgovornimi akcijami. Sem pa tudi član Rotary kluba in v 24-ih letih smo tudi tam naredili marsikaj dobrega.

Organizirate tudi športne prireditve, ki ne prinašajo zgolj denarja za dobrodelne namene, pač pa krepijo tudi duha in vzdržljivost zaposlenih, ki se teh prireditev prav tako z veseljem udeležujejo. Kako ste prišli na to idejo?

Ideja vedno pride zaradi skupnosti. Od l. 2000 dalje je podjetje MIK veliko sodelovalo s športniki. 2016 smo začeli z akcijo “S srcem na kolo”, katere se udeležijo sodelavci, kot tudi zunaji partnerji. Takšne akcije krepijo skupinski duh, vzajemnost in dobro voljo. Nekateri se akcije udeležijo kot športniki, drugi kot organizatorji ali pa kot del podporne službe. Letos bo ta akcija potekala že četrtič in se je vsi skupaj zelo veselimo. Timski duh postaja tako še večji in boljši.

Tudi svoje otroke spodbujate k delu in ustvarjalnosti. Starejši sin že dela v vašem podjetju. Kakšne vrednote jim skušate prenesti za nadaljnje življenje?

Otroci se ravnajo predvsem po zgledu, zato je zelo pomembno, kakšne vzorce najdejo pri svojih starših. Vsi pravimo, da so otroci naše največje bogastvo, zato se moramo zavedati, da otroci ne sprejmejo tistega, kar slišijo, a v realnosti ne vidijo, zato jih ne moremo učiti nekaj, česar sami ne počnemo.

V svoje otroke vlagamo z vzorom in načinom življenja. Z ženo imava tri otroke, na katere sva zelo ponosna. Najstarejši sin Alen je končal študij na Gea Collegeu in šolanje nadaljuje še na Fakulteti za gradbeništvo. Dela tudi v našem podjetju, kjer je bil sprva zaposlen kot komercialist, sedaj pa je na mestu direktorja maloprodaje. Hči študira v tujini, najmlajši sin pa je še srednješolec.

Kako zagotavljate zadovoljstvo uslužbencev v podjetju? Zavedate se, da zgolj zadovoljen delavec lahko kvalitetno opravlja svoje delo. Tudi zase iščete pozitivno energijo v različnih dejavnostih. Kako in zakaj?

Zadovoljstvo v podjetju je odvisno tudi od številnih srečanj, ki jih organiziramo prav s tem namenom. Gre za praznovanja rojstnih dnevov, božiča in novega leta, obletnic, kolesarjenje, obisk otrok na Debelem Rtiču, razni pohodi v hribe, pikniki z družinami, obiski kulturnih dogodkov in podobno. Vse to krepi zadovoljstvo in daje uslužbencem vedeti, da so del kolektiva in ne zgolj številke. Podjetje ob tem veliko vlaga tudi v izobraževanje zaposlenih, v krepitev športnega duha ter družbeno odgovorne akcije.

 

 

V domačem okolju ste prav tako človek, ki združuje. Imate tudi dva psa, za katera odlično skrbite. Sprehajate ju še pred odhodom v službo. Vaš vsakdanjik je naporen. Kako vam vse to uspe?

Kot sem že rekel, z gibanjem in zdravo prehrano skrbim za svoje zdravje, kar je osnova, ki omogoča funkcionalnost vsakega človeka. Doma imam dva nemška ovčarja, za katera je lepo poskrbljeno, kljub temu, da sem veliko zdoma. Imata vse, kar potrebujeta. Veliko naravnega prostora, prostor, kjer se počutita varna, družbo vseh domačih in redne sprehode. Na zelenici, ki jima je na voljo, pa se rada poigrata tudi sama, drug z drugim. Tudi na posestvu pred stavbo podjetja imamo dva psa, ki sta prav tako lepo vodena, imata celo trenerko, ki ju šola. Vedno pa poskrbim, da sta psa vsaj dva in imata družbo v času, ko se z njima ne ukvarjamo intenzivno.

Vizija vašega življenja zajema tudi kupce, uporabnike vaših izdelkov in storitev. Tudi za njih je dobro le najboljše. Kako to zagotavljate?

Podjetje se vseskozi fokusira na zadovoljstvo kupcev. Pri prodaji stavbnega pohištva nas zanima predvsem to, kaj naše stavbno pohištvo prinese uporabniku. Zanima nas varčevanje energije, tesnenje, čist zrak v notranjih prostorih, obstojnost stavbnega pohištva in dober servis. Delamo predvsem na tem, da je stranka z našim izdelkom in storitvijo zadovoljna, od začetne komunikacije, povpraševanja, svetovanja, izbora in montaže elementov, do serviasa in vzdržljivosti kupljenih elementov. Zato imamo na voljo tudi poprodajne aktivnosti, ki vključujejo reklamacije in servis.

Za konec, kaj bi svetovali mladim, ki se šele podajajo na pot podjetništva in začenjajo trnovo pot uveljavljanja na tržišču?

Mladim, ki razmišljajo, da bi se lahko podali na pot podjetništva, svetujem, naj začnejo svojo pot načrtovati tako, da si zastavijo izziv, mu sledijo in ga začnejo premagovati. Verjeti morajo vase in se ne ustavljati, ležati na lovorikah in stagnirati. Pomembno je, da sledijo nadgradnji in novim ciljem, ki jih vodijo k uspehu. V podjetništvu je pač tako, da se je potrebno vedno znova dokazovati. Trg je za daljše obdobje nepredvidljiv in potrebno se mu je prilagajati. Če pogledamo na primer na trgovske police, je vsakih pet let na njih le še 20 odstotkov artiklov, ki so “preživeli”, ostalo se spreminja. Zato si je potrebno vedno znova postavljati izzive in jim slediti. To pa je možno zgolj s trdim delom in z doizobraževanjem. Brez tega ni razvoja in dodane vrednosti. Slednja je pomembna prav za kupca, podjetje pa obdrži nad površino in mu daje možnost preživetja in napredka.